MONTAŽ- (JOF DI MONTASIO) 2753 – VIŠ-(JOF FUART) 2666

Pristno slovensko ime te velike gore je Špik nad policami. Se pa med Slovenskimi planinci pretežno uporablja Furlansko ime Montaž. Montaž je najvišji vrh zahodnih Julijcev in je za Triglavom drugi najvišji vrh celotnih Julijskih Alp. Kar pa se tiče razsežnosti bi mu v Julijskih Alpah le z težko našli primero. Njegova velikanska gmota obvladuje tri globoke doline: Zajzero, Dunjo in Reklanico. Vsaka od teh dolin mu daje svojstven pečat. Najmanj strma je sončna reklanska stran vendar tudi tod prevladujejo stene. Sredi pobočij se je na tej strani izoblikovala prestana planota planine Pecol, nad katero se vzpenja vršna zgradba Montaža. Od koder koli ga gledamo pred nami stoji velikan ponosno se zavedajoč svojega mesta, ki mu pritiče v Julijskih Alpah. Skratka Montaž je gora, ki nima nobene krotke strani. Zaradi vsega tega spada že od nekdaj med najbolj zaželjene cilje ljubiteljev Julijskih Alp. Tudi mi smo želeli obiskati tega velikana, za izhodišče smo izbrali planino Pecol in se čez Findeneggov ozebnik po ZZ poti povzpeli do vrha željenega cilja. Stopili smo čez znamenito Pipanovo lestev in nato po poti Leva prečili del Poliških Špikov, se spustili do koče Brazza. Tukaj smo se okrepčali in nadaljevali do koče Corsi 1870 kjer smo prenočili. Že naslednje jutro pa nas je čakal prav tako fascinanten in markanten vrh Jof Fuart –(mogočna gora) ali po slovensko Viš .Od koderkoli ga gledamo, vedno napravi vtis strme nedostopne piramide, ki jo obdajajo številni prednji zidovi in mogočni vogelni stebri. Posebnost Viša so njegove police. Ena izmed njih se vije neprekinjena okoli celotnega masiva, po njej poteka izredno originalna plezalna smer. Prvi obiskovalci Viša so bili Gamsji lovci , ki so se povzpeli na vrh davno pred prvimi planinci. V to trditev sem prepričan ,saj je še danes tod obilo divjadi od gamsov ,divjih koz, svizcev, itd Ta dan smo imeli izredno lepo jutro , saj je po večerni nevihti bilo ozračje očiščeno. Že med samim vzponom smo uživali v prekrasnih razgledih, na samem vrhu pa so bili občutki fenomenalni. Po povratku nazaj na izhodišče , smo si bili enotni da nam bo v dolini ob Rabeljskem jezeru Prišla prav osvežitev, ki smo jo z pridom izkoristili. Jezero je bilo ravno prave temperature mi pa potrebni osvežitve. Če na koncu strnem vtise z trodnevnega potepanja, bi lahko zapisal da je bila tura dolga in naporna ,pa vendar lepa , polna novih doživetij in vtisov primerna za prave gornike. Zagotovo se še vrnemo kdaj.